V soboto, 22. septembra, se je skupina 8 pogumnih in dogodivščin željnih MČ-jev odpravila na bivakiranje. Vlak nas je pripeljal do Rožnega Dola, potem pa smo se peš in oprtani s težkimi nahrbtniki odpravili proti prostoru, kjer smo potem bivali. Najprej je bilo treba izkopati in urediti kurišča. Hrenovke, tvist in pečene banane so bile slastne in dobro smo se najedli. Naslednja naloga je bila postavitev bivakov. S šotorkami, vrvmi in kakšno vejo smo bili kar ustvarjalni in kmalu je bil gozdiček poln prijetnih in udobnih bivakov. In že je bil čas za večerjo. Kaj vse zahteva kuhanje golaža na ognju - postaviti, zakuriti in nato vzdrževati je potrebno ogenj, narezali smo čebulo, jo prepražili, dodali narezano meso, olupili in narezali smo še nekaj krompirjev, k izviru (kakšnih 200m stran) smo morali hoditi po vodo, dodati prave začimbe, potem pa se je kuhalo. In kuhalo. In kuhalo. A se je izplačalo - golaž je bil slasten, kar so nam priznali tudi vodniki. Skuhali smo dva golaža in dodali v njiju različne začimbe za ljudi z različnimi okusi. Njami! Po večerji smo bili tako utrujeni, da smo se takoj odpravili spat. Spali smo tudi že ob bolj prijetnih temperaturah in nekatere je ponoči malo zeblo, a ni bilo hudega. Zjutraj smo se vsi zbudili spočiti in zadovoljni. Po zajtrku smo šli na naš prvi orientiring, ki smo ga kar dobro opravili, predvsem pa smo bili zadovoljni, da smo se vrnili s polno vrečko jurčkov. Za koslio smo torej poskrbeli kar sami. Zraven pa smo si še v folijah spekli narezan krompir, hrenovke in zelenjavo. Za tem pa je bilo že tako pozno, da nas je Živa priganjala, da ne zamudimo vlaka. Vse je bilo potrebno pospraviti in razdreti ognjišča. Še pot nazaj gor do železniške postaje in kmalu smo utrujeni, malo smrdljivi, a nadvse zadovoljni in ponosni v Novem mestu izstopili z vlaka.
Živa Pečavar
